Znanstvena resnica o teži in dolgoživosti v Sloveniji
V Sloveniji se včasih sliši trditev, da ljudje z več telesne mase živijo dlje – morda zato, ker imajo “rezervo” ali ker niso tako krhki kot izjemno suhi posamezniki. V resnici pa v znanstveni literaturi prevladuje dejstvo, da prekomerna teža in debelost sama po sebi ne prinašata večje dolžine življenja, temveč pogosto večje tveganje za kronične bolezni.
V tem prispevku bomo razložili, kaj pravijo raziskave o zvezi med težo in dolgoživostjo, zakaj debelost dejansko lahko skrajša življenje in kako lahko vi v Sloveniji poskrbite za svoje zdravje in dolgoročno dobro počutje.
Kaj pravijo raziskave o povezavi med telesno težo in življenjsko dobo?
V času, ko so diete in telesna teža stalna tema pogovorov, se pogosto pojavi vprašanje, ali nekaj dodatnih kilogramov morda celo koristi zdravju. Toda znanost kaže, da to ni tako preprosto – in predvsem, da “rezerva” ne pomeni zaščite, temveč tveganje.
Znanstvene študije so razkrile naslednja ključna spoznanja:
-
V veliki meta-analizi, ki je zajela več kot 575.000 ljudi z debelostjo, je bilo ugotovljeno, da višje razrede debelosti (BMI ≥ 35) prinašajo statistično značilno višjo smrtnost v primerjavi z normalno težo. (The Lancet)
-
Ena študija je pokazala, da so ljudje z razredoma I in II debelosti imeli povprečno starost smrti približno 80,8 let, medtem ko so tisti z normalnim indeksom telesne mase (BMI) živeli v povprečju do 82,3 leta. (JAMA Network)
-
Veliko raziskav ugotavlja, da je debelost povezana ne le z zmanjšano življenjsko dobo, ampak predvsem z zmanjšano “brez bolezni” življenjsko dobo – torej je debelost povezana z večjo možnostjo, da zadnja leta živimo z boleznijo ali invalidnostjo. (PMC)
-
Primer iz Oxforda je pokazal, da je pri BMI 30–35 pričakovana življenjska doba skrajšana za približno tri leta, pri BMI 40-50 pa za približno deset let – primerljivo z dolgoročnim kajenjem. (University of Oxford)
Iz rezultatov lahko zaključimo, da debelost ne vodi v daljše življenje.
Kljub tem dejstvom se je v nekaterih študijah pojavil pojav, imenovan »paradoks debelosti« (obesity paradox), kjer so posamezniki z rahlo povišanim BMI (25–29,9) kazali nižjo umrljivost od tistih z normalnim BMI. Vendar večina znanstvenikov meni, da gre pri tem za statistično zmedo in napačno interpretacijo podatkov.
Zakaj debelost ne podaljša življenja?
Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat, 2023) se je delež odraslih s prekomerno težo v zadnjem desetletju v Sloveniji povečal, kar sovpada s porastom bolezni srca in sladkorne bolezni. To dodatno potrjuje, da se negativni učinki debelosti kažejo tudi na ravni javnega zdravja.
Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2024) in Evropskega centra za preprečevanje bolezni kažejo, da ima več kot 60 % Evropejcev prekomerno telesno težo ali debelost.
V Sloveniji je ta delež po podatkih NIJZ okoli 58 % odraslih, od tega ima 22 % klinično debelost (BMI nad 30).
Razumevanje, zakaj prekomerna telesna teža lahko skrajša življenje, pomaga sprejeti pravo odločitev.
Debelost pa ni le estetsko vprašanje, temveč resno presnovno stanje, povezano z višjim tveganjem za pojave:
-
Kronične bolezni – Debelost je povezana s sladkorno boleznijo tipa 2, hipertenzijo, srčno-žilnimi boleznimi, možgansko kapjo in nekaterimi vrstami raka.
-
Vnetni in presnovni odzivi – Maščobno tkivo ni “neaktivno”: povečuje vnetne procese, spreminja hormon insulin in vpliva na presnovo, kar pospešuje proces staranja in bolezni.
-
Zmanjšana mobilnost in slabša funkcija mišic – Če se zaradi večjih kilogramov manj gibamo, se poveča tveganje za mišično oslabelost, padce, invalidnost in slabšo kakovost življenja.
-
Povečano breme zdravstva in kakovosti življenja – Čeprav morda življenjska doba ni drastično krajša pri rahli prekomerni teži, je pogosto kakovost tistih življenjskih let slabša.
Znanstveno dokazani učinki izgube teže
Tudi zmerno zmanjšanje telesne teže (5–10 % začetne teže) pomembno vpliva na zdravje.
Raziskave (Lancet, 2023; Clinical Nutrition, 2024) kažejo, da že v nekaj tednih nizkokalorične diete (VLCD) pride do:
-
izboljšanje občutljivosti na inzulin,
-
nižjih vnetnih markerjev,
-
znižanega krvnega tlaka in trigliceridov,
-
povečane energije in kakovosti spanja,
-
boljšega počutja in samopodobe.
Skratka – manj kilogramov pomeni več zdravja, več energije in več nadzora nad lastnim telesom.
Kako izgubiti težo?
NIJZ in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporočata prehranski vzorec, ki temelji na sveži zelenjavi, polnozrnatih izdelkih, beljakovinah rastlinskega izvora in minimalni količini sladkorja in nasičenih maščob. Kar omogoča pogoje za zdravo telesno težo.
A kot rečeno se precej ljudi bori s prekomerno telesno težo in ob želji po hujšanju je pomembno, da izgubo teže dosežemo postopno – 0,5 do 1 kilogram na teden – z zmanjšanjem vnosa kalorij in povečano telesno dejavnostjo.
Ključ je v uravnoteženem pristopu, ki ne temelji na stradanju, temveč na prilagoditvi prehranskih navad in življenjskega ritma.
Najpogostejši, znanstveno podprti pristopi izgube teže vključujejo:
-
Postopno spremembo prehrane – manj sladkorja, manj nasičenih maščob, več vlaknin in beljakovin.
-
Metodo energijskega primanjkljaja, kjer vnos kalorij rahlo presega porabo energije.
-
Programi s popolnimi prehranskimi nadomestki in nadomestili obrokov (VLCD ali LCD diete). Takšni pristopi, kot jih ponujajo klinično preizkušeni izdelki (npr. Nupo), omogočajo natančen nadzor vnosa hranil, hitrejši začetek hujšanja in lažje vzdrževanje motivacije.
-
Spremljanje in podpora strokovnjakov – sodelovanje z nutricionistom ali zdravnikom omogoča individualno prilagoditev načrta glede na starost, metabolizem in cilje.
Cilj ni kratkoročna dieta, ampak vzpostavitev prehranskih in gibalnih navad, ki omogočajo dolgoročno stabilno težo in boljše počutje.
Praktični nasveti za vzdrževanje zdrave teže in življenjskega sloga
Z življenjem v Sloveniji – naj bo to v Ljubljani, v Mariboru ali na obali – imate odlične možnosti za zdrav življenjski slog:
-
S sprehodi po naravi – na primer pot okoli Ljubljanskega barja ali vzpon na Šmarno goro. Gibanje 30 minut dnevno zviša energijo in podpira srce.
-
Izbirajte lokalno, nepredelano hrano – v slovenskih tržnicah poiščite svežo zelenjavo, sadje, polnozrnate izdelke in izogibajte se visoko predelani hrani.
-
Redno spremljajte telesno maso in obseg pasu – BMI je koristen vodič, vendar še bolj pomembno je, da spremljate količino abdominalne maščobe, saj ta dodatno poveča tveganje.
-
Gibanje za moč in kondicijo – poleg sprehodov vključite vsaj 2-krat tedensko vaje za moč ali program skupinske vadbe, kar pomaga ohranjati mišično maso in izboljšuje presnovo.
-
Poskrbite za dovolj spanja in manj stresa – Kronični stres in pomanjkanje spanja prispevata k debelosti in krajšanju življenja.
-
Pravočasno ukrepajte – Če imate BMI nad 30 ali imate spremembe v zdravju (npr. insulin rezistenca), se posvetujte s strokovnjakom za prehrano ali zdravnikom in razmislite o uvedbi enega izmed načinov izgube odvečnih kilogramov.
Kako ohranjati rezultate dolgoročno?
Največji izziv po izgubi teže je ohraniti rezultate. Raziskave (Harvard Health, 2022) kažejo, da uspešni posamezniki ohranjajo težo z redno telesno dejavnostjo, spremljanjem prehrane in podporo okolice. Ključno je, da nove, zdrave navade postanejo del vašega vsakdana – ne kratkoročna dieta, ampak življenjski slog. Redno spremljajte težo, načrtujte obroke in ohranjajte zavedanje o svojih ciljih.
Teža ni vse!
Trditev “debeli ljudje živijo dlje” je v najboljšem primeru zavajajoča in v mnogih primerih napačna. Obsežne raziskave kažejo, da debelost ne zagotavlja daljše življenjske dobe – nasprotno, pogosto pomeni več bolezni, slabšo kakovost življenja in zmanjšano življensko dobo.
Za vas, ki živite v Sloveniji in razmišljate o hujšanju ali izboljšanju zdravja, je ključ do dolgega in kvalitetnega življenja zdrava teža, aktiven življenjski slog in skrb za telesno in duševno zdravje.
Začnite danes – z majhnimi koraki – da bi bili jutri močnejši, bolj energični in živeli bolje.
VIRI:
-
The Lancet Diabetes & Endocrinology. Body-mass index and all-cause mortality: individual-participant-data meta-analysis of 239 prospective studies in four continents. 2018.
https://www.thelancet.com/journals/landia/article/PIIS2213-8587(18)30288-2/fulltext -
JAMA Network Open. Association of BMI with life expectancy and mortality. 2022.
https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/2790100 -
University of Oxford. Moderate obesity takes years off life expectancy. 2009.
https://www.ox.ac.uk/news/2009-03-18-moderate-obesity-takes-years-life-expectancy -
National Institutes of Health (PMC). Impact of obesity on morbidity and life expectancy. 2012.
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3359718/ -
National Institutes of Health (PMC). The obesity paradox and mortality risk. 2016.
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4855514/ -
Brown University Health. Obesity: It’s about more than extra weight. 2023.
https://www.brownhealth.org/be-well/obesity-its-about-more-extra-weight -
The Lancet. Effects of weight loss on cardiometabolic risk factors: systematic review and meta-analysis. 2023.
https://www.thelancet.com/ -
Clinical Nutrition Journal. Low-calorie diet interventions and metabolic improvements. 2024.
https://www.clinicalnutritionjournal.com/ -
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). European Obesity Report 2024.
https://www.who.int/europe -
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kazalniki debelosti in prekomerne telesne teže v Sloveniji. 2024.
https://www.nijz.si/ -
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Dietary reference values and healthy weight recommendations. 2024.
https://www.efsa.europa.eu/ -
Harvard Health Publishing. How to maintain weight loss for life. 2022.
https://www.health.harvard.edu/ -
Eurostat. Obesity and overweight statistics in the EU. 2023.
https://ec.europa.eu/eurostat
