- avtorja F. Quaade in A. Astrup (1989)

Uvod
Zelo nizkokalorična dieta (VLCD – *very low-calorie diet*), če je ustrezno sestavljena – zlasti glede vsebnosti beljakovin – že dolgo predstavlja varen način za doseganje znatne izgube telesne teže pri debelih osebah v razumnem časovnem okviru. Pripravek Nupo smo uporabljali kot VLCD v pravem pomenu besede, torej kot edini vir hranil, in sicer v obdobju enega meseca. Poleg tega ga uporabljamo kot obvezno osnovo pri dietah z višjo energijsko vrednostjo, običajno 1000 kcal. Eden glavnih razlogov za to so naše izkušnje, da številni pacienti ne upoštevajo navodil za tradicionalno dieto; ko to ugotovijo, poskušajo situacijo popraviti tako, da zaužijejo manj hranilno vrednih sestavin predpisane diete. Druga možnost, ki jo izberejo, je, da poskušajo ostati znotraj skupnega energijskega okvira tradicionalne diete tako, da vključijo obdobja popolnega ali skoraj popolnega stradanja, ki so povsem neustrezna. Pri naših dietah je osnovni pripravek dopolnjen z enotami običajne hrane in pijače, ki imajo enako energijsko vrednost – vsaka znaša približno 63 kcal. Te porcije so ponazorjene z majhnimi sličicami (t. i. »žetoni«) v treh barvah: modra za živila, bogata z beljakovinami; zelena za živila, bogata z vlakninami; in rdeča za sladkarije, mastna živila ter alkoholne pijače.

Ker osnovni VLCD-del diete pokrije vse potrebe po hranilih, imajo pacienti popolno svobodo pri izbiri 10 »žetonov« (približno 630 kcal), ki so v okviru programa dovoljeni. Ta pristop, ki omogoča svobodo znotraj določenih omejitev, je bil preizkušen v randomizirani raziskavi, ki je pokazala, da znatno zmanjšuje delež oseb, ki predčasno prekinejo program. Vsa navodila in spremljanje potekajo v skupinah, kar prihrani vire in prinaša očitne psihološke prednosti.

Metode
V raziskavo je bilo vključenih 38 zaporednih debelih oseb, ki so bile obravnavane ambulantno. Zdravljenje se je začelo z uporabo VLCD-pripravka Nupo (za ženske 388 kcal in 56 g beljakovin; za moške 446 kcal in 69 g beljakovin). Uporaba VLCD ni povzročila nobenih neželenih učinkov in se je nadaljevala, dokler je pacient to sprejemal. Nato je bila dietna shema z nadomestnimi obroki dopolnjena z običajnimi živili in pijačami do energijske vrednosti 1000 kcal za ženske in 1100 kcal za moške. Po 5 mesecih so bili podatki analizirani ločeno glede na trajanje diete z zelo nizkim vnosom kalorij (VLCD): skupina 1 (n = 20) je dieto VLCD izvajala manj kot 2 meseca, skupina 2 (n = 18) pa 2 meseca ali dlje. Obe skupini sta bili primerljivi glede telesne višine, absolutne telesne teže in odstotka prekomerne teže, vendar so bili posamezniki v skupini 2 v povprečju starejši od tistih v skupini 1 (49,5 proti 38,3 leta; P ≤ 0,01).

Rezultati
Izguba telesne teže se je med skupinama močno razlikovala. Skupina 1, ki je z dieto VLCD prenehala zgodaj, je izgubila bistveno manj teže – tako v absolutnem kot v relativnem smislu – v primerjavi s skupino 2, ki je dosledneje sledila začetnemu režimu VLCD. Razlike so statistično značilne tako pri skupni izgubi teže kot pri izgubi teže v času izvajanja diete VLCD. Skupina 2 je izgubila znatno več teže, tako skupno (17,1 kg; razpon 7,8–40,1) kot zgolj v času diete VLCD (12,3 kg; razpon 4,1–28,8), v primerjavi s skupino 1 (8,7 kg; razpon –1,1–19,1 oziroma 7,3 kg; razpon 0,9–18,2). Izguba telesne teže je v obeh skupinah odpravila ali znatno zmanjšala potrebo po številnih dragih zdravilih, kot so antidiabetiki, diuretiki, antihipertenzivi, analgetiki itd.

Zaključek
Ugotavljamo, da je dieta z zelo nizkim vnosom kalorij (VLCD) učinkovit in spodbuden način za začetek programa hujšanja ter da bi jo bilo treba izvajati vsaj dva meseca, saj je trajanje začetnega obdobja VLCD pomembno povezano s končno izgubo telesne teže.

Za celotno študijo, tukaj.

- avtor H. Hey et al. (1987)

Uvod
Dieta z formulo Nupo izpolnjuje vsa mednarodna priporočila za dnevni vnos beljakovin, esencialnih aminokislin in maščobnih kislin, vitaminov, mineralov in elementov v sledovih z dnevnim vnosom le 388 kcal. Zelo nizkokalorični režim (VLCD) z Nupo kot edinim virom prehrane že več mesecev je pri bolnikih s hudo debelostjo povzročil veliko izgubo teže brez tveganja. Če se zaužije predpisana količina formule, je upravičeno omogočiti prosto izbiro dodatnih živil, vključno z manj dragocenimi izdelki, če je energijski vnos dovolj majhen, da povzroči izgubo teže. Odpoved priljubljeni hrani in pijači, kot so torte, sladkarije, vino in žgane pijače, je eden glavnih razlogov, zakaj mnogi bolniki ne poskušajo z dieto ali, če jo, kažejo slabo upoštevanje diete.

Zaradi teh razlogov smo se počutili upravičene pri ocenjevanju režima s 1000 kcal (4,2 MJ), pri katerem je osnova formule obvezna, hkrati pa lahko bolniki popolnoma prosto upravljajo s preostalim energijskim vnosom. Kontrolni skupini je bila predpisana izoenergetska konvencionalna dieta. Ta skupina je prejemala dietilpropion v samostojno nadzorovanem zmernem odmerku. Drug namen preskušanja je bil preizkusiti nedavno razvit prehranski sistem, ki temelji na vizualnih simbolih izoenergetskih enot (števcev).

Metode
86 bolnikov, starih med 18 in 59 let, z več kot 20 % prekomerne telesne teže je bilo dodeljenih eni od dveh diet. Testna skupina je imela obvezno osnovo (388 kcal) popolne formule za prehrano (Nupo) in jim je bila dovoljena popolnoma brezplačna dodatna izbira hrane in pijače do 1000 kcal, vključno s sladkarijami in alkoholom. Kontrolna skupina je imela konvencionalno izoenergetsko dieto, ki je izključevala vse manj dragocene izdelke ("prazne kalorije"), vendar jim je bilo dovoljeno jemati anorektična zdravila. Vsi bolniki so bili poučeni in nadzorovani v skupinah, kar je prihranilo vire in imelo psihološke prednosti. V obeh režimih so bila prehranska navodila izvedena v okviru novega izobraževalnega sistema, ki je temeljil na izoenergetskih, zamenljivih enotah vsakodnevne hrane in pijače, vizualiziranih kot ilustrirani simboli (števci).

Rezultati
Po 12 tednih je bila izguba teže pri konvencionalni dieti (8,9 kg) neznačilno boljša kot v testni skupini (7,5 kg). Nasprotno pa je slednja skupina imela boljšo skladnost s prehranskim načrtom, kar dokazuje bistveno manjša stopnja osipa (p < 0,05). Ponavljajoče se beleženje vnosa energije je pokazalo, da je bil vnos »praznih kalorij« v testni skupini zmeren in je znašal približno 10 %, in da je bil presežek vnosa predvsem posledica povečanega uživanja hrane, bogate z vlakninami. Pritožbe glede stranskih učinkov so bile v obeh skupinah zanemarljive. Sistem kontra diete je olajšal poučevanje in nadzor.

Zaključek
Sklepamo, da je prosta kakovostna izbira hrane, ki jo omogoča zadostnost formule kot osnove, realistična, učinkovita in odgovorna alternativa konvencionalnemu dietnemu zdravljenju debelosti.

Za celotno študijo, tukaj.

- avtor T. Andersen in sod. (1986)

Uvod
Gastroplastika (GP), ki se izvaja pri morbidno debelih bolnikih, je polna neizogibnega perioperativnega tveganja, izguba teže pa je pogosto nezadovoljiva tudi kratkoročno. Po drugi strani pa je vzdrževanje telesne teže boljše po GP kot po sami dieti. Da bi povečali končno izgubo teže in zmanjšali kirurška tveganja, so zaporedni bolniki v tej študiji prejeli obvezno dvostopenjsko zdravljenje: po začetni zelo nizkokalorični dieti (VLCD) se izvede GP, če je bilo z dieto doseženo 40-odstotno zmanjšanje prekomerne telesne teže. Bolniki GP, izbrani na ta način, so enakovredno dodeljeni GP z vertikalno prepojeno obliko ali GP Gomez. Nadzor telesne teže in izobraževanje bolnikov se izvajata na skupinskih srečanjih.

Metode
Vključenih je bilo 74 bolnikov, vsi sprejeti zaradi morbidne debelosti. Njihova mediana starost je bila 34 let, mediana telesne teže 125,1 kg, mediana prekomerne telesne teže pa 93 %, izračunano po skandinavskem standardu. Vsi so bili pregledani glede kontraindikacij s kliničnim pregledom, analizami krvi in urina, EKG in biopsijo jeter. Zdravljenje se je začelo sočasno pri približno 35 bolnikih. Uporabljena formula VLCD, Nupo, je razdeljena na pet dnevnih obrokov, voda pa se doda kot nosilna snov. Med 8-tedenskimi obdobji VLCD je predpisana 2-tedenska dieta z 900 kcal, ki jo sestavljajo naravna živila z visoko vsebnostjo beljakovin, nizko vsebnostjo maščob in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Program VLCD se nadaljuje, dokler se ne doseže znatne izgube teže. Anoreksična sredstva niso dovoljena. Pacientom se operacija ponudi kot drugi korak programa le, če je med VLCD doseženo 2/5 zmanjšanja prekomerne telesne teže. Horizontalni in vertikalni splošni pregled se izvajata, kot je objavljeno drugje. Nadzor telesne teže se izvaja na skupinskih srečanjih skupaj s formaliziranim programom izobraževanja pacientov. Paciente pregledujejo tedensko do treh mesecev po operaciji, vsak drugi teden do šestega meseca po operaciji in nato vsaj vsake tri mesece.

Rezultati
Rezultati so predhodni in primerjave med randomiziranimi podskupinami še ni mogoče narediti. Mediana izgube telesne teže po prvih osmih tednih izvajanja diete z zelo nizkim vnosom kalorij (VLCD) je znašala 17,9 kg (razpon 3,6–38,4 kg; n = 74). Rezultate VLCD je trenutno mogoče oceniti le za prvo skupino vključenih v zdravljenje (44 bolnikov). Od teh jih je 31 (70 %; 95-odstotni interval zaupanja 55–83 %) doseglo merilo za operativni poseg. Dva bolnika (5 % bolnikov, ki so sicer izpolnjevali pogoje za operacijo; 95-odstotni interval zaupanja 1–15 %) se po uspešno zaključeni VLCD nista več udeleževala skupinskih srečanj. Do sedaj je bilo operiranih (gastrični obvod) 25 bolnikov. Pri večini bolnikov se je telesna teža tri mesece po operaciji stabilizirala. V tem času mediana pooperativne izgube teže znaša 9,0 kg (razpon 3,4–22,0 kg; n = 25), mediana skupne izgube teže (VLCD in operacija) pa dosega 46,0 kg (razpon 26,1–64,0 kg; n = 25). Med izvajanjem VLCD je bil edini zabeležen zaplet en primer protina, ki se je hitro odzval na običajno zdravljenje.

Zaključek
VLCD vodi do takojšnje izgube telesne teže, ki se bistveno ne razlikuje od tiste, dosežene z operativnim posegom. V primerjavi z VLCD se zdi, da ima operativni poseg dolgoročnejši učinek na vnos hrane, zaradi česar je ponovno pridobivanje telesne teže znatno manj izrazito. Primerjava tveganj, povezanih z zdravljenjem, govori v prid VLCD, ki je varna metoda, če se izvaja z uporabo prehransko ustreznega pripravka. Z združitvijo prednosti obeh pristopov je nastal trenutni protokol, ki temelji na dvostopenjskem režimu, pri katerem VLCD predhodi operativnemu posegu. Po operaciji je za zmanjšanje telesne teže in varnost nujno dosledno upoštevanje prehranskih navodil. Predhodna obravnava z VLCD omogoča preverjanje bolnikove sposobnosti upoštevanja teh navodil. Zavedati se je treba, da operativno zdravljenje debelosti ne bo uspešno pri bolnikih, ki niso pripravljeni upoštevati prehranskih nasvetov. S prilagajanjem trajanja VLCD je mogoče izgubo telesne teže prilagoditi posamezniku. To pomeni, da lahko skoraj vsi bolniki zmanjšajo presežno telesno težo na manj kot 40 %; ta vrednost se lahko obravnava kot spodnja meja, pri kateri se začne povečevati umrljivost zaradi debelosti. Predoperativno zmanjšanje telesne teže omogoča, da so operacije precej lažje in varnejše, pooperativna obravnava pa enostavnejša. Posledično se poveča zadovoljstvo bolnikov.

Za celotno izvirno študijo tukaj.